Kaj mora podjetnik vedeti o DDV (2025): celovit vodič

1. Kaj je DDV in zakaj obstaja

DDV ali davek na dodano vrednost je eden najpomembnejših davkov v slovenskem proračunu. Z njim se obdavčuje vsaka stopnja dodane vrednosti – torej vsakokrat, ko nekdo v verigi od proizvajalca do končnega potrošnika ustvari dodatno vrednost.

Podjetnik, ki je zavezanec za DDV, v svojih cenah obračuna DDV, ta denar pobere od kupcev, hkrati pa ima pravico, da od davčne osnove odšteje DDV, ki ga je sam plačal pri svojih nabavah. V praksi to pomeni, da podjetnik plačuje državi davek samo od razlike med svojim izhodnim (zaračunanim) in vhodnim (plačanim) DDV.

Če podjetnik ni zavezanec za DDV, svojih cen ne povečuje za davek, a hkrati nima pravice do odbitka vstopnega DDV pri svojih nabavah. To je lahko prednost pri delu s fizičnimi osebami, slabost pa pri sodelovanju z drugimi podjetji, ki so zavezanci.

2. Kdo je zavezanec za DDV

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa, da je davčni zavezanec vsaka oseba, ki neodvisno opravlja ekonomsko dejavnost, ne glede na njen namen ali rezultat. A biti »zavezanec« še ne pomeni nujno, da morate DDV tudi obračunavati.

Mali davčni zavezanci – prag 60.000 € in zaščitni prag 66.000 €

Od 1. januarja 2025 velja: če vaš letni promet (brez DDV) ne preseže 60.000 €, ste lahko oproščeni obračunavanja DDV. Če med letom presežete 60.000 €, lahko oprostitev ohranite do 66.000 €; ob presegu 66.000 € je vstop v sistem DDV obvezen. Spremljanje je enostavnejše, ker se šteje promet v koledarskem letu (1. 1.–31. 12.).

Kdaj postanete obvezni zavezanec

• ko promet preseže 66.000 €, se je treba nemudoma identificirati za DDV (FURS, obrazec DDV-P2),
• od transakcije, s katero ste prag presegli, že obračunate DDV,
• nadalje izdajate račune z DDV in oddajate redna poročila.

Prostovoljni vstop

V sistem se lahko vključite prostovoljno, čeprav praga ne dosegate. To je pogosto smiselno, če:

• imate veliko nabav z DDV (in želite odbitek),
• delate predvsem s podjetji (ki si DDV odbijejo),
• več poslujete z EU in želite poenostaviti obravnavo transakcij.

Prostovoljni vstop pomeni, da v sistemu vztrajate najmanj dve koledarski leti (tekoče + naslednje).

3. Katere dejavnosti so oproščene DDV

Nekatere dejavnosti so po zakonu oproščene DDV, ker se izvajajo v javnem interesu ali so zaradi narave storitve izključene iz sistema (42. člen ZDDV-1). Najpogostejše:

• Zdravstvene storitve (v okviru zdravstvene dejavnosti): bolnišnična in izvenbolnišnična oskrba, samostojni zdravstveni delavci; psihoterapija je oproščena le, če se izvaja v okviru zdravstvene dejavnosti po predpisih.
• Izobraževanje (javne in akreditirane zasebne ustanove, določeni programi).
• Socialnovarstvene storitve (npr. domovi za starejše, VDC).
• Kulturne in športne storitve določenih subjektov (npr. javni zavodi, društva pod pogoji).
• Finančne in zavarovalne storitve.
• Najem stanovanj za bivanje.

Za vse druge dejavnosti (računovodstvo, svetovanje, programiranje, grafično oblikovanje, trgovina itd.) oprostitev ne velja. Pri delno oproščenih dejavnostih je treba razmejevati pravico do odbitka vstopnega DDV (npr. pro-rata).

4. Kako postanete zavezanec – postopek na FURS

Ko presežete prag ali se odločite za prostovoljni vstop, izpolnite:

• DDV-P2: če imate sedež v Sloveniji,
• DDV-P3: če ste tuji zavezanec brez sedeža v Sloveniji.

Vlogo oddate prek eDavkov ali na finančnem uradu. FURS izda odločbo in dodeli identifikacijsko številko za DDV (SI + davčna številka). Šele po izdaji odločbe smete na računih izkazovati DDV in uveljavljati odbitke. Pri obveznem vstopu (presežek) DDV obračunate že od transakcije, s katero ste prag presegli.

5. Kako je z DDV pri povezanih osebah

Davčna uprava posebno pozornost namenja primerom “drobljenja poslovanja”. Če povezane osebe (npr. zakonski partnerji, podjetja v isti skupini) opravljajo enako ali podobno dejavnost z namenom izogibanja obveznemu vstopu, se prometi seštevajo. V takih primerih FURS obravnava subjekte kot enega zavezanca in lahko zahteva obračun DDV za vse skupaj.

6. Kako poročate in plačujete DDV

Po identifikaciji za DDV postanejo redne davčne obveznosti del vsakdana. Ključna so obračunavanje, poročanje, evidence in roki.

DDV-O

Redni obračun DDV. Oddaja se mesečno ali četrtletno (odvisno od prometa). Rok za oddajo je običajno zadnji delovni dan v mesecu po obdobju, plačilo je na isti dan.

RP-O

Rekapitulacijsko poročilo za znotrajunijske dobave blaga in storitev (VIES). Oddaja se mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec, tudi če ste četrtletni zavezanec za DDV-O.

PD-O

Poročilo o določenih dobavah po 76.a členu (npr. tristranski posli in druge specifične situacije). Oddaja se mesečno, roki so določeni v eDavkih.

Obvezne evidence od 1. 7. 2025 dalje

Uvedena je elektronska oddaja evidence obračunanega DDV in evidence odbitnega DDV. Na podlagi teh evidenc FURS postopno uvaja predizpolnjen DDV-O. Roki so objavljeni v eDavkih in obvestilih FURS.

OSS / IOSS

Posebni EU-sistemi za spletne prodajalce (B2C). Omogočajo, da v eni državi poročate DDV za čezmejne dobave končnim potrošnikom. Vključitev in poročanje potekata prek eDavkov.

7. Kaj pomeni izstop iz sistema DDV

Če ste vstopili prostovoljno, lahko izstopite, ko mine vsaj dve koledarski leti in znova izpolnjujete pogoje za oprostitev (promet ≤ 60.000 € v predhodnem letu in ne preseganje v tekočem). FURS o izstopu odloči na podlagi vloge.

Pri izstopu pazite na popravke odbitka DDV (zaloge, osnovna sredstva). Če ste v preteklosti uveljavljali odbitke, je lahko del DDV treba vrniti sorazmerno s preostalo dobo uporabe.

8. Kakšne so stopnje DDV

• 22 % – splošna stopnja,
• 9,5 % – znižana stopnja (za izbrane dobave; seznam v Prilogi I ZDDV-1).

Seznam znižanih stopenj se občasno dopolnjuje, zato se pri dvomu sklicujte na aktualni zakon oziroma pojasnila FURS.

9. Posebnosti pri poslovanju s tujino

Pri EU-poslovanju velja načelo obdavčitve na mestu porabe. Osnovna pravila:

• Dobava blaga podjetju v EU: račun brez slovenskega DDV, prejemnik obračuna DDV (reverse charge).
• Nakup iz EU: slovenski DDV obračunate sami (samoprijava) in ga lahko odbijete v istem obračunu, če imate pravico do odbitka.
• Storitve (B2B) v EU: kraj obdavčitve je običajno pri prejemniku; DDV se prenese nanj.
• B2C e-trgovina: uporaba OSS poenostavi poročanje za čezmejne dobave končnim potrošnikom.

10. Ali se splača vstopiti prostovoljno?

Vstop v sistem DDV ni vedno slab. Če veliko kupujete z DDV (oprema, programska orodja, marketing), je odbitek lahko pomemben prihranek. Tudi podjetja raje sodelujejo z zavezanci, ker si lahko DDV odbijejo. Nasprotno pa je za tiste, ki delajo večinoma s fizičnimi osebami, obračun DDV lahko le podraži storitev in zmanjša konkurenčnost.

Odločitev sprejemajte na podlagi številk: kolikšen je vhodni DDV, kdo so kupci, kako pogosto poslujete s tujino in koliko administracije lahko prevzamete.

11. Obveznosti po vstopu v sistem

• na računih izkazujete ceno brez DDV, stopnjo in znesek DDV, ter svojo ID številko za DDV (npr. SI12345678),
• vodite evidence izdanih in prejetih računov,
• redno oddajate DDV-O, po potrebi RP-O in PD-O, ter od 1. 7. 2025 dalje tudi evidence obračunanega in odbitnega DDV,
• DDV plačujete do roka,
• pri gotovinskem poslovanju skrbite za davčno potrjevanje računov,
• pri poslovanju z EU preverjate veljavnost ID za DDV (VIES) svojih partnerjev.

12. Pasti in najpogostejše napake

1. Zamujeno poročanje: neoddaja obrazcev do roka prinese globe; nastavite si opomnike in notranji koledar.
2. Nepravilni računi: zavezanci morajo izkazovati DDV pravilno; nezavezanci ga ne smejo izkazovati.
3. Neprijava presežka: ob presegu 66.000 € je identifikacija obvezna; zamude pomenijo doplačila za nazaj in prekrške.
4. Napačna uporaba oprostitev: dejavnosti z delnimi oprostitvami zahtevajo razmejitve in pro-rata izračune.

13. Kratka kontrolna lista

• Spremljajte promet – bližina 60.000 € pomeni pravočasno pripravo na vstop.
• Za prostovoljni vstop oddajte DDV-P2 dovolj zgodaj.
• Po identifikaciji uredite račune, evidence in prijave v eDavkih.
• Redno oddajajte DDV-O, RP-O in PD-O; od 1. 7. 2025 tudi evidence DDV.
• Pri EU poslih preverjajte VIES in razmislite o OSS/IOSS.
• Ob padcu prometa pod 60.000 € po dveh letih preverite možnost izstopa.

14. Zaključek

DDV je pogosto prvi resni korak na poti od začetnika do stabilnega poslovanja. Čeprav prinaša nekaj administracije, sistem omogoča več transparentnosti, večje zaupanje partnerjev in v mnogih primerih nižje neto stroške zaradi odbitka vstopnega DDV. Najboljša odločitev temelji na številkah: preverite letni promet, strukturo stroškov in tip kupcev. Če niste prepričani, se posvetujte z računovodjo – pravočasna odločitev prepreči kazni in neljube zaplete.